Playlisty Pokec
Reklama
Sneg blešči se povsod nocoj
in nobenih ni sledi,
osamljeno je kraljestvo in kraljica sama sem,
in veter vpije, ko vrtinec v meni kli,
na ves glas kričim,
v meni ne zdrži.
Skrij svoj obraz,
obrni se drugam,
bodi takšna kot drugi so vsi,
prikrij kar si,
naj ne vedo!
A zdaj vedo!
Zaživim, se pustim,
ne morem več tja nazaj,
zaživim se pustim,
ne obrnem več se stran,
naj vedo, zdaj pokažem kaj znam,
kot nevihta sem,
ker mraz vedno bil je moj pravi dom.
Tu zares sem srečna,
vse nepomembno je
in strahov več ni v meni,
izginili so vsi.
Zdaj naj pokažem vse kar znam,
prestrežem meje grem naprej,
tu ni napak in ne pravil,
letim!
Zaživim, se pustim
kot eno z vetrom do neba,
zaživim, se pustim,
jokala več ne bom,
tu stojim in stala bom,
kot nevihta sem...
Vsa moja moč vrti iz zraka se v tla,
in duša zlahka nosi hladne delce do neba,
vse misli kot kristali z vetrom se vrte,
ne vrnem se nazaj,
preteklost dalje gre!
Zaživim, se pustim,
kakor sonce v zori žarim,
zaživim, se pustim,
popolna se zbudim!
Tu stojim bela luč sveta,
kot nevihta pa!
Ker mraz vedno bil je moj pravi dom.

Text pridala minusha97

Reklama
Tento web používá k poskytování služeb, personalizaci reklam a analýze návštěvnosti soubory cookie. Používáním tohoto webu s tím souhlasíte. Další informace.